Delovna skupina za prvomajsko kresovanje

Kresovanje

V času turških vpadov so se ljudje na različne načine obveščali o njihovem približevanju. Najbolj pogost način sporočanja je prav gotovo bil z zažigom kupov lesa na bližnjih vzpetinah. S tem, ko sta se dim in ogenj že od daleč videla, so bili prebivalci pravočasno opozorjeni na prihajajočo nevarnost in so se lahko pravočasno umaknili v jame in za utrjena obzidja. Kasneje, po upadu moči turške države je tudi do vpadov prihajalo čedalje redkeje. Prav v spomin na uspešen način opozarjanja se je med ljudmi ukoreninil običaj kresovanja, ko v noči iz 30. aprila na 1. maj ljudje na izpostavljenih mestih zakurijo kresove.

Ta navada se je ohranila tudi pri nas. Že nekaj mesecev pred prvim majem se vaščani zberemo in začnemo intenzivneje pripravljati kres. Les, potreben za izdelavo kresa največkrat dobimo kar ob čiščenju bližnje okolice, marsikdo pa dodatno pripelje les, ki mu je ostal od del v vinogradih ali sadovnjaku. Pri pripravi kresa ter pri ureditvi prireditvenega prostora se vključujejo tudi mladi, s čimer nam vedno znova dokažejo, da si želijo aktivno preživljati prosti čas in da bodo nadaljevali dela, ki smo jih mi začeli. Tradicionalno prvomajsko kresovanje s piknikom je postala priljubljena oblika druženja kar nam potrjuje veliko število obiskovalcev vseh starosti, od otrok do starejših. Rezultat trdega dela zavzetih članov je prijetno vzdušje, vestne gospodinje pa vsakokrat presenetijo z odičnim domačim pecivom in s tem še polepšajo družaben večer. Ker pa vemo, da ni veselice brez dobre glasbe, je tudi za to dobro poskrbljeno.

 Nekaj utrinkov s kresovanja 2014 (klik)