KRAŠKI ROB

S Kraškim robom označujemo pokrajino v skrajno jugozahodnem delu Slovenije, ki se razteza v smeri od severozahoda proti jugovzhodu, od doline Glinščice na italijanski strani pa vse do Učke nad Reko na Hrvaškem. To območje je široko med 2,5 in 5 kilometri, v dolžno pa na slovenskem ozemlju meri slabih 20 kilometrov.

Kraški rob je območje, kjer se Kras prevesi v flišno gričevje Slovenske Istre. Razprostira se na nadmorski višini od 200 do 600 metrov, evidentiranih je 47 strmih apnenčastih sten v skupni dolžini preko 50 kilometrov.

Kraški rob s svojim strmim robom ločuje celinsko in mediteransko podnebje. Strme stene ustvarjajo v zavetrnih in osončenih legah ugodno mikroklimo s povprečnimi letnimi temperaturami, ki so celo višje kot v krajih ob morju.

Nastanek

Nastanek kraškega roba sega v obdobje pred približno 40 milijoni let, v geološko dobo eocen. Območje severne Istre se je v tistem času zaradi premikov v zemeljski skorji dvignilo iz morja, pritiski v zemeljski notranjosti so bili tako visoki, da so povzročili gubanje površine in narivanje različnih plasti kamnin apnenca in fliša.

In tako je kraški rob, kot ga danes poznamo, pravzaprav sistem ogromnih apnenčastih sten, ki so se v geološki preteklosti narinile na primorski fliš.